Začel se je prijetnejši del rehabilitacije. Po poškodbi ponovno nabiram kilometre na pedalih. Zopet sva s kolesom eno. Končno je moj spremljevalec majhen kompakten panasonik. Predolgo nisem čutil veter v laseh. Lani v tem času sem imel že kar precej za seboj, letos pa me strme kolesnice še čakajo. Najprej sem na izi pizi pognal po lokalnih brezpotjih. Ob avtocesti in Savi gorvodno proti Mrtvicam, tam za trenutek v civilizacijo in takoj nazaj med travnike in sladke vonjave Bezga. Ko se je sonce že precej spustilo sem se ob vojašnici vračal proti domu. Ležerno je moderno pravi poet :)
V Krški vasi preko avtoceste
V Krški vasi preko avtoceste
trava, kako diši ta trava...
nek nam rodi žito
darker
darker
Ni komentarjev:
Objavite komentar