Neverjetno kako je prijetno v zavetju gozdov, ko na odprtem piha sto na uro. Po dolgem času sem poganjal na hrib v tako številni zasedbi. In prav zaradi tega so bili tokrat hribčki bolj položni kot ponavadi. Tokrat so se mi pridružili Neven, Joca, Dragan in na moje veselje še Nataša. Prav slednji je bil to prvi vzpon v življenju in jo je treba še posebej pohvaliti. Pognali smo se po prilipskem jarku, mimo lovske koče in spust v Globočice.
obvezen postanek pri počivališču
dobra volja je najbolja
gasilska na jasi
železje
pred lovsko kočo na Malem Cirniku
spust v Globočice
proti domu
Ni komentarjev:
Objavite komentar