Kuk blata. Pa kdaj bo konec tega dežja. Da priplezam na vrh, se moram še dodatno mučit, saj je občutek kot da bi se vozil po spužvi . Še posebej, ko sem zavil na "avtocesto". Za posladek, pa še gume enkrat težje. No nekak mi je ratalo do bivaka na G. Cirniku. Spustil sem se po singlci proti Žejnem in seveda povezal pot na Sveti Vid. Pogosto rinem kolo, saj je povsod gladko in se kotač obrača v prazno. Na vrhu se odločim, da se spustim po potki, ki sem jo že dolgo zanemarjal. Nekoč davno, sta jo odkrila Zgaga in Lenič. Takrat smo jo poimenovali MI-RO in je sigurno najbolj tehnično zahtevna enoslednica iz Šentvida, saj poteka ob previsu, polna korenin in skal. Občasno prav zanimiva sprememba za spust.
mičkeno špricanja
mičkeno špricanja
pred bivakom
počitek in podpis v knjigo
na svoji skali
Ni komentarjev:
Objavite komentar